Kaj bom pa potem počela? Ah, ogromno je stvari. V prvi vrsti se bom posvetila sebi in začela delovati od znotraj navzven, izboljšala svoje počutje, ponovno začela telovaditi, večkrat šla v naravo, končno realizirala vse obljube za pijače, ki čakajo na moj prosti čas, se lotila še kakšnega DIY projekta (eden bo zelo kmalu končan), ustvarjala, pisala članke, načrtujem tudi pot v Ljubljano ... Skratka nemogoče je, da bi mi bilo dolgčas. Vodilo pri vsem pa mi bodo naslednje besede:
Edino kar lahko spremenimo je sebe. Ne drugih ljudi, ne okolice, temveč sebe, svoje misli, svoja čustva, odnose in reakcije ... Odkar pomnim, si želim, da bi se spremenila. Pa saj se vendar spreminjamo vsak trenutek! Mislila sem, da je to slabo. Potem pa sem razmišljala in ugotovila, da je to dejansko dobro. Ker človek, ki se zadovolji s tem kjer je in ne stopi iz svoje cone udobja, ne bo napredoval. Le da bom v to vključila še čimveč hvaležnosti za to, kar imam v danem trenutku.
Take it easy.
Ni komentarjev:
Objavite komentar
“Four things come not back: the spoken word, the sped arrow, the past life and the neglected opportunity.”